Belgijska skupina SwArta me je povabila, naj jih v marcu obiščem in izvedem dvodnevni vikend seminar na temo bodala in dolgega meča po Joachimu Meyerju. Povabilu sem se z veseljem odzval, saj z nekaterimi člani že od prej dobro sodelujem.Alwin Goethals (vodja skupine SwArta in član HEMAC) me je pričakal na bruseljskem letališču; najprej sva se napotila v Kraljevi muzej oboroženih sil in vojaške zgodovine. Tam sva se srečala še s Karin Verelst (SwArta & HEMAC) in skupaj smo si ogledali zbirko srednjeveškega in novoveškega orožja in oklepov.
Nato smo zavili še v Kraljevi muzej umetnosti in zgodovine (Jubelparkmuseum) na ogled zelo dobre razstave Med rajem in peklom- smrt v srednjem veku. Razstava je bila razdeljena na štiri sklope, ki so z eksponati in razlagami jasno predstavili Vzroke smrti, Skrb za umirajoče in rituale ob smrti, Topografijo smrti in [pot] Od smrti do vstajenja.Po zelo dobrem kosilu v 't Kapiteintje ob trgu sv. Katarine sva se z Alwinom odpeljala v Antwerpen in še enkrat preverila potek seminarja, ki je bil predviden za soboto in nedeljo.
Naslednje jutro smo v telovadnici osnovne šole v okolici mesta pričeli s seminarjem na temo bodala. Za natančno spoznavanje Meyerjevega pogleda na principe bojevanja smo se posluževali velikega razpona vaj iz boja brez orožja (ringen) ter raznovrstnih telesnih vaj za ogrevanje, raztezanje, moč in dihanje. Sledili smo Meyerjevi publikaciji Grundliche beschreibung... in obravnavano primerjali s srednjeveškim pristopom k bojevanju z bodalom.
Zvečer smo se obilno pogostili v restavraciji De Grootte Ganz v Antwerpnu. večerja je bila idealni čas za dober pogovor in zabavo.
Naslednje jutro smo se v večji telovadnici (in večjo udeležbo) posvetili Meyerjevemu dolgemu meču. Lotili smo se osnov gibanja, principov bojevanja in podrobnosti izvajanja določenih tehnik. Pri tem smo se morali spoznati s kontekstom bojevanja po Meyerju in sicer s pojavom Fechtschule , zelo pogostim dogodkom v številnih mestih, kjer so se dvobojevali posamezniki iz vseh koncev Evrope.
Namen Fechtschule ni bil turnirjevanje, sploh pa ne sodni dvoboj. Šlo je za zvest prikaz veščine bojevanja z raznimi orožji pred očmi javnosti in sodnikov, ki so podeljevali nagrade, pa tudi nazive. To je pomenilo, da so bili določeni borilni pristopi in tehnike prepovedani ali omejeni z ozira varnosti, čeprav je včasih prišlo do hudih poškodb.
Ker je bil tudi drugi dan seminarja od nas zahteval veliko pozornosti, smo dolgi meč tu in tam odložili v prid kakšne tekmovalne igre ali rekreativne vaje.
Z udeleženci seminarja sem zelo zadovoljen- bili so visoko motivirani, odprti za nova znanja in nudili so dobre povratne informacije. Poleg članov skupine SwArta so se seminarja udeležili tudi mečevalci iz ceha sv. Mihaela iz Brugga (ceh je bil ustanovljen leta 1444, člani se pa imenujejo helebardirji) in Nizozemca Reinier van Noort (School voor Historische Schermkunsten& HEMAC) in Peregrijn (Zwaard & Volk / Zwaardkring)
Naslednji dan sem imel veliko čast udeležiti se zgodovinske ekskurzije po mestu Gent z Alwinom. Pripravil jo je Xavier Baecke (SwArta & HEMAC), velik poznavalec mesta in odličen zgodovinar. Poglobljeno sem lahko spoznal zgodovinski razvoj mestu v povezavi z zgodovino Flandrije. Pika na i je bilo čudovito sončno in toplo vreme.
Torek, zadnji dan v družbi prijateljev iz SwArte, smo preživeli v spoznavanju mesta Antwerpen. Tokrat je ekskurzijo vodil Alwin, pri čemer mu je asistiral Xavier. Nismo iskali diamantov, smo si pa ogledali glavne srednjeveške znamenitosti mesta in jih vpeli v širšo sliko flamske zgodovine in kulture.
S popoldanskim vlakom sem se odpeljal v Bruselj, kjer sem še nekaj sončnih dni namenil raziskovanju, ogledovanju in srečanjem s prijatelji.
Naslednje jutro smo v telovadnici osnovne šole v okolici mesta pričeli s seminarjem na temo bodala. Za natančno spoznavanje Meyerjevega pogleda na principe bojevanja smo se posluževali velikega razpona vaj iz boja brez orožja (ringen) ter raznovrstnih telesnih vaj za ogrevanje, raztezanje, moč in dihanje. Sledili smo Meyerjevi publikaciji Grundliche beschreibung... in obravnavano primerjali s srednjeveškim pristopom k bojevanju z bodalom.
Zvečer smo se obilno pogostili v restavraciji De Grootte Ganz v Antwerpnu. večerja je bila idealni čas za dober pogovor in zabavo.
Naslednje jutro smo se v večji telovadnici (in večjo udeležbo) posvetili Meyerjevemu dolgemu meču. Lotili smo se osnov gibanja, principov bojevanja in podrobnosti izvajanja določenih tehnik. Pri tem smo se morali spoznati s kontekstom bojevanja po Meyerju in sicer s pojavom Fechtschule , zelo pogostim dogodkom v številnih mestih, kjer so se dvobojevali posamezniki iz vseh koncev Evrope.
Namen Fechtschule ni bil turnirjevanje, sploh pa ne sodni dvoboj. Šlo je za zvest prikaz veščine bojevanja z raznimi orožji pred očmi javnosti in sodnikov, ki so podeljevali nagrade, pa tudi nazive. To je pomenilo, da so bili določeni borilni pristopi in tehnike prepovedani ali omejeni z ozira varnosti, čeprav je včasih prišlo do hudih poškodb.
Ker je bil tudi drugi dan seminarja od nas zahteval veliko pozornosti, smo dolgi meč tu in tam odložili v prid kakšne tekmovalne igre ali rekreativne vaje.
Z udeleženci seminarja sem zelo zadovoljen- bili so visoko motivirani, odprti za nova znanja in nudili so dobre povratne informacije. Poleg članov skupine SwArta so se seminarja udeležili tudi mečevalci iz ceha sv. Mihaela iz Brugga (ceh je bil ustanovljen leta 1444, člani se pa imenujejo helebardirji) in Nizozemca Reinier van Noort (School voor Historische Schermkunsten& HEMAC) in Peregrijn (Zwaard & Volk / Zwaardkring)
Naslednji dan sem imel veliko čast udeležiti se zgodovinske ekskurzije po mestu Gent z Alwinom. Pripravil jo je Xavier Baecke (SwArta & HEMAC), velik poznavalec mesta in odličen zgodovinar. Poglobljeno sem lahko spoznal zgodovinski razvoj mestu v povezavi z zgodovino Flandrije. Pika na i je bilo čudovito sončno in toplo vreme.
Torek, zadnji dan v družbi prijateljev iz SwArte, smo preživeli v spoznavanju mesta Antwerpen. Tokrat je ekskurzijo vodil Alwin, pri čemer mu je asistiral Xavier. Nismo iskali diamantov, smo si pa ogledali glavne srednjeveške znamenitosti mesta in jih vpeli v širšo sliko flamske zgodovine in kulture.
S popoldanskim vlakom sem se odpeljal v Bruselj, kjer sem še nekaj sončnih dni namenil raziskovanju, ogledovanju in srečanjem s prijatelji.
Lepo napisano, jedrnato, fotografije pa razkrijejo, da bo potrebno tako muzej, kot tudi mesto nujno obiskati.
OdgovoriIzbrišiLepo napisano, jedrnato, fotografije pa razkrijejo, da bo potrebno tako muzej, kot tudi mesto nujno obiskati.
OdgovoriIzbriši