Aprilsko srečanje mečevalcev

foto: Konstantin Rebek

(poslušam The Walkabouts: The Dustlands)

Meči, sablje, rapirji. Pecivo, meso z ražnja in muffini, ki so prav gotovo med Top 3 na svetu. Sparring, trening in veliko zabave.

Tako bi lahko nanizal nekaj besed, ki opisujejo dogajanje zadnje aprilske nedelje, ko smo se na sončni domačiji Mirana Krstičića zbrali ljubitelji evropskih zgodovinskih borilnih veščin.

V zgodnjem popoldnevu je velikodušni gostitelj sprejel mečevalce iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Slovaške, prišlo pa je tudi nekaj znancev z družinami. Ti so lahko opazovali mečevalce, ki so se znova in znova spuščali v boje in izmenjavali izkušnje.

foto: Konstantin Rebek

Srečanje je bilo namreč zelo dobra priložnost za primerjanje raznih delov zaščitne opreme in ugotavljanje, kako bi jo bilo mogoče izboljšati. Hkrati se nihče ni branil sparringa! Na prvi pogled se je zdelo, da dolgi meč sestopa z vrha priljubljenosti - velika večina mečevalcev je namreč posegla po sablji.
Tudi avtor tega prispevka se lahko pohvali z dvema odličnima sabljama, ki ju je izdelal prav gostitelj dogodka Miran Krstičić.


Miran se že nekaj časa ukvarja z izdelovanjem jeklenih replik zgodovinskega orožja, ki so posebej primerne za vadbo evropskih zgodovinskih borilnih veščin.
Do visoke stopnje kakovosti svojih izdelkov ga je vodila pot napornega raziskovanja, preizkušanja, zbiranja povratnih informacij in inovativnosti. V AAD smo veseli, da imamo na voljo izjemno dobro izdelan model sablje, s katerim lahko varno in učinkovito vadimo tudi pri sparringu.
Trenutno Miran razvija tudi cenovno dostopen model rapirja iz 17. stol. in federschwerta iz 16. stol.

Gostom je Miran Krstičić razkazal tudi svojo delavnico in opisal postopke izdelave replik zgodovinskega orožja. Sedaj vsi vemo, koliko truda, natančnosti in vztrajnosti je treba, da lahko vadimo z zanesljivo in varno jekleno repliko zgodovinskega orožja.

Foto: Gregor Rozman

Del vadbe je seveda tudi učenje pravilne uporabe rezila. Na pravilno uporabo vpliva pravilna drža in pravilno gibanje. Te elemente smo lahko povadili z nekaj ostrimi rezili.
V varnem in nadzorovanem okolju so bile na voljo plastenke z vodo in kartonasti tulci, na katerih so lahko mečevalci vadili sekanje in zabadanje. Seveda je bilo to tudi odličen povod za dobro zabavo in nemalo smeha.





Pobudnik dogodka Alen Lovrič, sicer vaditelj pri AAD, si je srečanje zamislil tudi kot priložnost za izkazanje solidarnosti v naši skupnosti.
V vabilu na srečanje je namreč pozval k zbiranju sredstev za nakup peči za kaljenje brez katere je nemogoče narediti uporabno vadbeno orožje.
Odziv je bil fantastičen! Zbranih je bilo namreč 740 evrov!

“Ogromen uspeh druženja kaže na izjemno povezanost naše male skupnosti. Z rastjo naše skupnosti pa je na nas tudi odgovornost, da se to povezanost potrudimo obdržati,” je poudaril Alen.

Miran Krstičić je bil zelo vesel: “Bilo mi je zelo všeč, sem prezadovoljen in upam da se še vidimo v prihodnje v takem dobrem vzdušju!”

Ob toplejšem vremenu in daljših dneh se nadejamo še več takšnih druženj v odličnem okolju in z odličnimi ljudmi.

Kot je pomežiknil Alen: “Kaj je najboljše v življenju? Meči, kava in dobra družba!”

Foto: Gregor Rozman

“Sklenil sem nova poznanstva, užival v dobri hrani, prvič v življenju sem posekal nekaj plastenk z vodo, hkrati pa sem bil v pomoč kovaču pri izboljšavi njegovih izdelkov. Komaj čakam, da ponovimo.” (Ivan Čurić, Ars Gladiatoria, Zagreb)